Ko namesto kupca nakupuje AI-agent: kako se spreminja prihodnost e-trgovine
Kaj se zgodi s spletno trgovino, digitalnim marketingom in uporabniško izkušnjo, ko izdelkov ne išče več kupec, ampak njegov AI-agent?
To vprašanje postaja vse bolj konkretno. Marketing magazin v članku »Amazon je UI-agentu zaprl vrata, Elan mu pravi: ‘Kar naprej’« odpira zanimivo razpravo o tem, kako bodo AI-agenti spremenili način, na katerega iščemo, primerjamo in kupujemo izdelke na spletu.
Svoj pogled je za članek predstavil tudi naš direktor Matjaž Možina.
AI-agent kot novi udeleženec nakupne poti
AI-agenti lahko prevzamejo vedno več korakov, ki jih danes opravlja uporabnik: poiščejo ustrezen izdelek, primerjajo ponudbe, preverijo ceno in zalogo, napolnijo košarico in potencialno tudi zaključijo nakup.
Toda to odpira pomembno vprašanje: pod kakšnimi pogoji naj spletne trgovine agentom omogočijo dostop?
Amazon je na primer Metinemu AI-agentu Muse preprečil nakupovanje na svoji platformi, medtem ko imajo pri Elanu do agentov precej bolj odprt pristop. Njihovo izhodišče je, da agent deluje v imenu kupca, zato mu je smiselno omogočiti nakup, če ga je uporabnik za to ustrezno pooblastil.
Podobno razmišlja tudi Matjaž Možina, vendar poudarja pomen jasnih pravil. AI-agent lahko išče, primerja in kupuje, vendar mora biti jasno, da gre za agenta, uporabljati mora uradne vmesnike, upoštevati omejitve in delovati s potrditvijo oziroma pooblastilom kupca.
Manj brskanja, več konkretnih nakupov
Prihod AI-agentov lahko bistveno spremeni tudi klasično logiko digitalnega marketinga.
Danes velik del spletne prodaje temelji na tem, da z oglasi uporabnika pripeljemo na spletno stran, kjer nato brska po ponudbi, primerja izdelke in se postopoma odloči za nakup.
AI-agent deluje drugače. Na spletno mesto lahko pride z zelo jasno nalogo in natančno določenimi kriteriji ter poišče samo tisto, kar njegov uporabnik potrebuje. Posledično lahko spletne trgovine v prihodnosti beležijo manj obiskov, vendar bolj konkretne nakupne namere.
AI-agenta ne prepričajo lepe fotografije
Za spletne trgovce pa je morda najpomembnejša druga sprememba.
AI-agent izdelkov ne ocenjuje tako kot človek. Kreativa, privlačen banner ali odlična produktna fotografija imajo zanj precej manjšo težo kot kakovostni in strukturirani podatki.
Cena, zaloga, specifikacije, možnosti dostave, kompatibilnost z drugimi izdelki in jasen opis, komu je izdelek namenjen, postajajo ključni podatki, na podlagi katerih lahko agent presodi, ali je določen izdelek primeren za njegovega uporabnika.
Kot v članku zelo neposredno opozori Matjaž: če so podatki o izdelkih slabi, obstaja velika verjetnost, da jih AI-agent preprosto ne bo priporočil.
Kaj to pomeni za blagovne znamke in spletne trgovce?
Prihod AI-agentov ne pomeni nujno, da bo blagovna znamka postala manj pomembna. Lahko se zgodi ravno nasprotno.
Če več trgovcev prodaja popolnoma enak izdelek in agent med njimi ne zazna drugih pomembnih razlik, lahko cena postane eden glavnih kriterijev izbire.
Večjo vrednost zato dobivajo lastna blagovna znamka, kakovosten servis, zaupanje in zvestoba kupcev. Močna znamka lahko pomeni, da uporabnik svojemu agentu sploh ne naroči, naj poišče najcenejšega ponudnika, ampak preprosto določi, pri katerem ponudniku želi opraviti nakup.
Hkrati pa se pojavlja nova naloga: poskrbeti moramo, da izdelkov in storitev ne razumejo samo ljudje in iskalniki, ampak tudi AI-sistemi in agenti.
Naslednja evolucija digitalne uporabniške izkušnje?
AI-agenti lahko temeljito spremenijo način, kako razmišljamo o digitalni uporabniški izkušnji. Spletne strani ne bodo več namenjene samo ljudem, temveč bodo morale učinkovito komunicirati tudi s sistemi, ki delujejo v njihovem imenu.
Za podjetja bo zato pomembno vprašanje:
Ali je naša digitalna ponudba pripravljena tako, da jo lahko AI-agent pravilno razume, primerja in priporoči svojemu uporabniku?
Celoten članek, v katerem svoja pogleda predstavljata Matjaž Možina iz 2Mobile in Domen Gaiman iz Elana, preberite v Marketing magazinu:
